APDEJT.si

Napoveduje se, da bodo emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv leta 2025 dosegle novo rekordno raven. Kljub temu obstaja upanje zaradi hitre rasti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem v državah, kot je Kitajska, ki se približujejo vrhu izpustov toplogrednih plinov.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Po svetu se povečuje zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki opozarjajo, da človeštvo drvi proti 'podnebnemu kaosu', saj je globalna poraba fosilnih goriv lani dosegla nov rekord, kar je povzročilo še več izpustov toplogrednih plinov. Novo poročilo znanstvenikov poudarja, da vitalni znaki planeta 'utripajo rdeče', kar kaže na pospešeno globalno segrevanje.

Kitajska podjetja so postala ključni akterji pri razvoju obnovljivih virov energije v jugovzhodni Aziji, vendar njihova rast v rudarstvu in težki industriji povzroča onesnaževanje, zdravstvene težave in politične napetosti v regiji. Medtem pa gibanje Extinction Rebellion opozarja na kompleksnost podnebne krize, ki presega zgolj izgorevanje fosilnih goriv, in poudarja pomen enotnosti in sodelovanja v boju proti tej globalni težavi.

Širša uporaba umetne inteligence (UI) povečuje porabo energije in vode, kar negativno vpliva na podnebje. Strokovnjaki opozarjajo, da je vsaka uporaba UI povezana s porabo energije, ki jo pogosto pridobivajo iz fosilnih goriv, kar prispeva k izpustom toplogrednih plinov in poslabšuje podnebne spremembe. Posamezniki, kot je Marissa Loewen, se zavedajo vpliva UI na okolje in jo poskušajo uporabljati odgovorno.

Podnebni aktivisti, med njimi Greta Thunberg, so v Oslu začasno blokirali dostop do norveške centralne banke in zasedli sedež največje banke v državi. Protestirali so proti naložbam teh institucij v izraelsko industrijo in fosilna goriva. Poleg tega so aktivisti blokirali glavno avenijo v Oslu in poslovalnico banke, zahtevajoč zaprtje norveške naftne industrije.

Znanstveniki so potrdili, da se je taljenje morskega ledu na Arktiki v zadnjih 20 letih dramatično upočasnilo. Po letu 2005 ni bilo statistično pomembnega zmanjšanja obsega ledu. Raziskovalci menijo, da je to presenetljivo glede na emisije ogljika, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, in domnevajo, da gre za začasen predah zaradi naravnih ciklov oceanskih tokov.

Okoljevarstvena organizacija Zero je izrazila obžalovanje, da so se pogajanja o globalnem sporazumu o plastiki končala brez dogovora. Za neuspeh organizacija krivi "interese, povezane s fosilnimi gorivi". Pogajanja so se končala v Ženevi.

Energetsko podjetje British Petroleum (BP) je ob obali Brazilije odkrilo največje nahajališče nafte in plina v zadnjih 25 letih. Nahajališče, imenovano Boomerangue, se nahaja v bazenu Santos, približno 400 km od Ria de Janeira. To odkritje je pomembno, saj BP ponovno usmerja svoj fokus od obnovljivih virov energije nazaj k fosilnim gorivom.

Energetski gigant BP je objavil, da je odkril največje nahajališče nafte in plina v zadnjih 25 letih. To odkritje sovpada s preusmeritvijo podjetja nazaj na fosilna goriva, s čimer se umika od naložb v obnovljive vire energije. Odkritje so potrdili v Veliki Britaniji.

Medtem ko ZN trdijo, da "starodobna doba fosilnih goriv usiha in propada", podatki kažejo, da fosilna goriva še vedno predstavljajo 77 % svetovne energije, kar je le neznatno manj od 76,6 % leta 1995. V zadnjih 30 letih se je njihov delež zmanjšal le za 0,1 odstotne točke, kar nekateri označujejo kot propagando ZN. Hkrati pa se finančne institucije poziva k opustitvi financiranja podjetij, ki širijo proizvodnjo fosilnih goriv, da bi se skladno z novimi standardi neto ničelne stopnje zavezale k cilju 1,5 °C segrevanja.

Na sedežu COP30 v Belem so potekali protesti, ki so opozarjali na "planet v krizi", s sodelovanjem predstavnikov domorodnih ljudstev, tradicionalnih skupnosti in socialnih gibanj iz porečja Amazonije. V Braziliji je bil izrečen poziv predsedniku Luli, naj vloži veto na zmanjšanje okoljevarstvene zaščite, zlasti v zvezi z izkrčenimi območji na avtohtonih deželah, ki so bile kasneje požgane za kmetovanje.

Mednarodno sodišče je v zgodovinski odločitvi potrdilo, da imajo države pravno obveznost omejiti emisije toplogrednih plinov ter da bi neukrepanje pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami lahko kršilo mednarodno pravo. Sodišče je poudarilo, da imajo države z velikimi emisijami dodatne obveznosti in da so države odgovorne za emisije podjetij ter morajo sodelovati pri doseganju konkretnih ciljev zmanjšanja emisij. Vlada otoka Vanuatu je zmagala v svoji zahtevi po pravni obveznosti držav za zmanjšanje emisij in odškodnine za države, ki se soočajo s posledicami podnebnih sprememb. Medtem pa se je pojavilo poročilo, da ameriška agencija EPA pripravlja odpravo temeljne znanstvene ugotovitve o škodljivosti toplogrednih plinov.

Po poročanju Združenih narodov so obnovljivi viri energije dosegli globalno prelomno točko, saj so postali cenovno ugodnejši od fosilnih goriv. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da doba fosilnih goriv propada, saj je kar 91 % novih projektov obnovljivih virov energije sedaj cenejših od alternativ s fosilnimi gorivi. Leta 2024 so bile sončne celice v povprečju 41 % cenejše od najcenejših možnosti, ki jih ponujajo fosilna goriva, kar kaže na jasen ekonomski prehod k trajnostnim virom.

Poletje, ki je bilo nekoč sinonim za prosti čas, je v ZDA postalo obdobje tesnobe in motenj zaradi vse pogostejših poplav. Znanstveniki opozarjajo, da je onesnaževanje s fosilnimi gorivi eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k tem ekstremnim vremenskim pojavom. Vedno večje število poplav po vsej državi poudarja nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam, saj so te močno spremenile značilnosti poletnih mesecev.